Lep, topel dan, pred napovedanim dežjem in zvečer zasmrdi gnojevka. Tisočkrat zavonjano in kritizirano. Poglejmo znano šoštanjsko lokacijo “račji otok in visok nasip”. Ribiški kolega Simon me pokliče, da so na gladini jezera nenavadne pene. Poe, da zadeva ne izgleda nedolžno. Čuvajski čut, mi ukaže intervencijo in sem v četrt ure pri račjem otoku. Na gladini res zajetno polje penastih krp, ki se v privetrnih zalivčkih zgostijo v gosto kopreno. Od kod in kaj je to?
Prejšnji večer nas je prešla fronta in zalila z dežjem. Kmetje, bolj točno pridelovalci hrane, so večer izkoristili in razškropili svojo nakopičeno gnojevko od gojenja živine v hlevih po svojih ali najetih travnikih, kjer kosijo hrano za to živino. Naliv preko noči, po trdi suhi zemlji, ki ni vpila gnojevke jo spere v jezero. Ob rahlem vetru se gnojevka na vodni površini zapeni in dobili smo neokusno gladino jezera. Sicer se pene gnojevke sčasoma raztopijo v jezerski vodi. Riba zbeži v čistejše predele jezera, dokler le ti so, sicer lahko nastopi pomor. Znano je, da tudi človek nima talenta za pitje urina. Nekaj teh pen je potovalo tudi po iztoku v reko Pako… S tem je voda in dno jezera pognojeno z dodatnimi rudninskimi snovmi za uspešno rast vodnega rastlinja (pogovorno: vodne trave). Več trave v vodi, manj kisika v vodi, slabše za ribe. Biološko ravnotežje: vodno rastlinje – vodne živali porušeno.
Poginulih vodnih organizmov se ni našlo, bil je vzet vzorec penaste vode. Za vsak slučaj. Pa na zdravje z odvzeto vodo v kozarcu ali kopanje v penah gnojevke. Zakonodajo – imamo, neodgovorne kmete – imamo, smrad – imamo…
