Ideja za postavitev Plavajoče Sončne Elektrarne Družmirje na Šoštanjsko jezero seveda buri duhove.
Skozi oči in poljudnoznanstveno pamet, pa tudi kmečko pamet ribiči razmišljamo.
OSENČENJE s plavajočimi pontoni in paneli sončnih celic. Ribe gredo v drst, ko je ustrezna dolžina dneva. Z osenčenostjo bo to moteno, ikre v ribjih telesih propadejo, kar pomeni vnetja in bolezni, posledično zmanjševanje ribje populacije – degradacija.
NARAVNO DRSTIŠČE OTOK na vzhodu jezera bi bil po projektu prekrit s sončno elektrarno, to drstišče verjetno doda četrtino zaroda k letnemu prirastu rib v jezeru. Če bo to prekrito. je drstišče izgubljeno, prirast rib bo zmanjšan – degradiran.
NARAVNO DRSTIŠČE GABERŠKI TRIKOTNIK: pri pritoku Velunje na gaberški strani jezera je velika trikotna površina jezera, ki sega z globino do 10 m skoraj do polovice jezera na jug. Gre za površino, ki da verjetno polovico od celoletnega letnega prirasta rib v jezeru. To drstišče je zelo v navezi s prej omenjenim drstiščem okoli otoka, če bo tudi samo deloma prekrito bo prirast zmanjšana. Torej ponovno degradacija številčnosti rib.
ZIMOVALIŠČE je področje kjer se pozimi zbere dobesedno večina rib, področje ima globino okoli 38m, ribe pa najdemo na globini med 15 in 25m. Ravno tam je ideja za svetlobne celice.
RAZDALJE ZA RIBOLOV:
-float ali plovček se lovi od 3 do 150m od obale
-lov velikih krapov z obtežilnikom od 50 do 250m od obale
-lov iz čolna po celotnem jezeru, riba je do 50 m globoko
OPPN OBLJUBE: Če je bilo v oppn (župan Menih) dogovorjeno, da je malo jezero, to je JZ zaliv jezera, namenjeno samo za ribolov, veliko jezero pa turizmu (plažam, čolnarjenju, opazovanju in sprehajanju živali…) to ne pomeni, da ribiško upravljanje, tekmovanja na tekmovalnih trasah in turistični ribolov iz obale in čolna v „velikem“ celotnem jezeru odpadejo. Dodatno je zaradi neizdelanih prelivov JZ zaliv ali “malo jezero” od maja do oktobra neuporabno za ribolov zaradi izrazite zaraščenosti z algami.
ZDRAV BIOLOŠKI OPTIMUM je trenutno stanje Šoštanjskega jezera skozi kvaliteto vode, količino vodnih organizmov – ribe so pač največji organizmi. S senčenjem in gradnjo (kaljenje vode, možnost izlitja, razsutja strupenih snovi pri gradnji in vzdrževanju bi bil biološki optimum degradiran. Dodatno: jezero je globoko do 100m, kar strupenega se razlije ali razsuje v takšno globino stoječe vode tam lahko dolgo ostane in povzroča trajnejša onesnaženja za razliko od onesnaženja reke, kjer onesnažena voda odteče relativno hitro. Tveganje zastrupitve, motenja kemične in biološke vrednosti vode obstaja tudi med vzdrževalnim čiščenjem panelov.
RAZISKAVA o vodnih organizmih v letu 2024, narejena po neki metodi, z mrežami naročena za namen mnenja o biološkem stanju jezera. Rezultati nam še niso bili predstavljeni, je pa opazovanje raziskave in ulova pokazalo precejšna odstopanja glede na večletna opazovanja lokalnih ribičev. Že plovba s čolnom, ki ima sposoben sonar pove veliko več, da je jezero bogato na ribah po celotni površini vse do globine 50m, kar je več kot 2/3 jezera.
UPOR VETRA v veliko površino pontonov in sončnih panelov. Sidranje plavajočih celic (verjetno na obalo), manj verjetno 50 do 100m v globino, pomeni premikanje v vetru (togo to ne gre), zato bi oddaljenost elektrarne od obale nihala vsaj nekaj metov. Kjer bi bila nazivna oddaljenost 50m (pontona ali celice?) bi to bilo ob ustreznem potisku vetra manj kot 50m. Kot celic na sonce in s tem izkoriščenost moči na valujoči gladini bo nihala.
PLOVBA: Skozi takšna ožine med elektrarno in obalo bi bila plovba s strani upravljalca najbrž prepovedana?
Tudi občasno moča veter >40km/h in valovanjem več kot 0,5m je pomemben faktor na Šoštanjskem jezeru.
ČLANSTVO: Če obstoječe članstvo RD iz okoli 100 članov pade zaradi nepopularne plavajoče elektrarne za več kot polovico, z npr. 30 člani po statutu in razdelitvi delovnih nalog ribiškega upravljanja v društvu (čuvaji, gospodarjenje, vzdrževanje doma…) ne bo dosegalo pravno predpisanih nalog s strani države in družina začne propadati. Torej ribiči ne moremo soglašati z gradnjo plavajoče elektrarne.
Šoštanj in njegova okolica sta v Šaleški dolini zadnjih 80 let močno izkoriščana za energetiko prejšnje države in Slovenije. Morda je čas, da to štafeto predamo drugam, zmanjšamo tehno pritisk homo sapiensa na šoštanjsko okolje in samo dopustimo biološko naravnim procesom, da obnavljajo nastalo stanje.
Dvom v izvedbeno sposobnost zgraditi največji PSE v Evropi, ko se bo tehnična stroka sproti učila in popravljala napake ob gradnji, lahko pelje v finančne in okoljske težave projekta. Skozi omenjeno je NAJ TEŠ 6 pustil slab finančni priokus, morda ta finančni virus preskoči na PSE.
Šoštanjsko jezero je največje jezero od treh velikih šaleških jezer. Veliko kot Blejsko ali Bohinjsko jezero, pa nam tam na pamet ne pade da bi pokrili s plavajočo sončno elektrarno, vse v duhu proizvodnje elektrike na sodoben način. Dejansko je tako velikih vodnih virov v Sloveniji le za prste na eni roki v Sloveniji. Ne verjamemo da je vredno hazardirati na teh vodnih sistemih s plavajočimi elektrarnami.
Jugoslovanska in Slovenska energetika je že tako prizadela precej slovenskega vodnega sistema s HE na rekah, če dodamo še jezera, ne za to da bi na jezerih izkoriščali potencialno energijo ampak zgolj sonce, še dodatno degradiramo vodne vire. Le ti so v veliko bolj omejenih količinah kot kopenske možnosti. Namreč sonce na vodo in kopno sije z enako močjo, torej…
PREDLAGAMO, res degradirano podobo kaže hrib nad nasipom med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom, vse do gozda imenovanega Ležen, ima idealno južno lego za maksimalno dnevno izkoriščenost sončevega loka. Če dodamo še celice, na v bodoče prazno deponijo premoga, bo zadovoljeno simboliki in površini celic, ki bi bile na jezeru, tudi električno omrežje je enako ugodno blizu.
